V svetu gibanja se dogajajo presentljive stvari. Vse se vrača nazaj k naravi. K začetkom. K osnovam. Vse iz razloga, ker na vzven izgleda, da ljudje iščejo spremembe, v resnici pa so v procesu iskanja svojega bistva. Pogrešajo stik s samimi seboj. Želijo povezati tisto, kar čutijo, tisto, kar mislijo, s tem, kako izgledajo in kar fizično zmorejo. Vprašanje, ki se ob tem poraja marsikomu, je zagotovo naslednje: Pa je res naloga in zmožnost gibalnega koncepta, da vse to 'objame'?

Nič ni tako blizu človekovi naravi, kot je samo gibanje. Navzven zgleda, da je namenjeno zgolj fizični krepitvi. Torej, rasti in krepitvi mišic, izboljšanju gostote kostne mase, boljšemu delovanju srčno-žilnega sistema itd., v resnici pa je namen veliko globlji. Velik vpliv ima na delovanje možganov, endokrini sistem, živčni sistem in na ostale kemijski procesi, ki se ob gibanju sproščajo. Ravno zaradi tega je eno od glavnih orodij za premagovanje stresa – sovražnika številka ena našemu zdravju. Pravi pristop do gibanja nam pomaga na poti k večji samozavesti, gledkejšemu toku vitalne energije, večji zunanji in notranji moči, jasnejšemu pogledu na svet, pozitivnemu mišlenju itd.

Pa v resnici to dosežemo z vsakim načinom športnega treninga? Še zdaleč ne. Tako kot pri vseh stvareh v življenju, je tudi tukaj vse odvisno od naših percepcij in kako dojemamo stvari, ki se jih v lotimo. Če za nas pomenijo stresno okoliščino, je ni celice v telesu, ki bi se odzvala pozitivno. Pa naj o tem piše vsaka knjiga o uspešnih metodah treninga, ki jo primete v rokah. Odgovor na dlani, zakaj nekaterim določene metode treninga odgovarjajo in se na njih odzivajo pozitivno, pri drugih pa niti sledu o dobrih rezultatih. Torej, tudi fizični trening se mora začeti v naših možganih in srcih. Pa je v resnici temu tako? Roko na srce ... Redko kateri trener se loteva obravanja svoje stranke z mentalnimi procesi. In obratno. Ozaveščenost ljudi je v resnici vse boljša in boljša, a še vedno jim gibanje predstavlja zgolj fizični nivo, ki naj bi ga pripeljal do željenih – vidnih rezultatov. Potrebna je torej sprememba razmišljanja in pristopa k treningom. Zagotovo pa sta za uspešen začetek dovolj prava motivacija in cilj. Izognite se fizični površinskosti zaradi pritiskov okolice. Poskusite najti lepoto gibanja z občutki, ki se dogagajo znotraj vas. Misija nemogoče? Lahko bi bila, za nekoga, ki ne verjame vase. Če pa je vsaj delček upanja, da je možno stopiti iz začaranega kroga, se seveda da doseči vse. Tudi notranjo harmonijo, radost, trdnost, samozavest, skupaj z zavidljivo 'lupino' (beri: telesom), ki ščiti, da vse ostaja na svojem mestu.

Za tiste, ki bi si želeli vsega tega naučiti, je integriran koncept treninga lahko rešitev. V resnici integracija pomeni povezovanje. Povezovanje naših misli, čustev in fizičnega telesa v celoto. Z mentalnimi pristopi, s fizičnimi pristopi, ki se dotaknejo vseh tipov vadbe, ki jih človek v resnici potrebuje (vadba za krepitev in moč, metabolični trening za porabljanje maščobe in pospeševanje metabolizma, vadba za stabilizacijo in krepitev centra našega telesa, vadba za izboljšanje ravnotežja, gibljivosti, ...) in s pristopi, ki naučijo vadečega sprostitve in uživanja v trenutku, ki nam je dan.

Tina Pustovrh, prof. šp. vzg. (spec. za kondicijski trening)