Zima nam prinaša nizke temperature, zato se pogosteje zadržujemo v zaprtih in segretih prostorih s suhim zrakom. Na trgu je znatno zmanjšana ponudba naravnih in zdravih hranil, telesna aktivnost je vse redkejša, zdrava sončna svetloba vedno manj dostopna – vse to so zelo velike negativne spremembe v primerjavi s poletjem. Edino, kar nas spremlja čez vse leto, je stresen način življenja. Posledica vsega tega so lahko utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih, prebavne motnje, spremembe razpoloženja, spremembe na koži in pogosti prehladi, kar je seveda dober temelj boleznim. Da bi se jim izognili, se je treba osredotočiti na prehrambene navade, ki imajo neprecenljivo vlogo za naš organizem, še posebej za imunski sistem.

Kaj pomeni zdravo prehranjevanje skozi zimo? To pomeni, da v organizem vnašamo raznovrstna hranila in povečamo vnos antioksidantov. Antioksidante vsebujejo zelenolistnata zelenjava in sadje, kot so agrumi (limona, pomaranča, mandarina), pa tudi suho sadje, ki je hkrati pomemben izvor železa in kalcija. Priporoča se vnos semen, oreščkov, polnovrednih žitaric, stročnic ter hranil, bogatih z vitamini C, E in A (glavni borci proti prostim radikalom) in z mineralom selenom.

Vitamin C je eden najmočnejših obrambnih mehanizmov organizma pred mnogimi vzroki bolezni in sredstvo za zniževanje krvnega pritiska. Njegovo pomanjkanje v organizmu povzroča zmanjšano uporabo kisika v celicah in tkivih in posledično slabljenje imunskega sistema in bolezni. Hranila, bogata z vitaminom C, so zelje, ohrovt, špinača, paradižnik, paprika, peteršilj, brusnice, kivi in citrusi. Na imunski sistem dobro vpliva tudi ehinaceja, vendar je treba pripomniti, da moramo njeno uživanje po določenem času za nekaj časa prekiniti.

Vitamin A najdemo v zeleni zelenjavi, korenčku, peteršilju in citrusih. Pomemben antioksidant je tudi provitamin A (beta karoten), ki se nahaja v rumenem in oranžnem sadju in zelenjavi, kot so korenček, buče, pomaranče …

Vitamin E izboljšuje cirkulacijo, nevtralizira delovanje prostih radikalov in izboljšuje stanje imunskega sistema. Najdemo ga v rastlinskih oljih, orehih, mandljih, kikirikiju, polnovrednih žitaricah, rjavem rižu in pšeničnih kalčkih. Mineral selen lahko v organizem vnesemo z morskimi sadeži, polnovrednimi žitaricami in kvasom.

Ker nizke zimske temperature povzročajo večjo izsušitev kože, moramo v organizem vnašati tudi cink. Najdemo ga v polnovrednih žitaricah in rdečem mesu. Pri utrujenosti nam lahko pomaga lecitin, pri stresu pa magnezij. Lecitin se nahaja v jajčnem rumenjaku, soji, avokadu, ječmenu, čičeriki, leči, grahu, magnezij pa v  zelenolistnati zelenjavi, polnovrednih žitaricah, bananah, marelicah, kakavu in mesu. Da bi ostali zdravi in prehiteli morebitne zdravstvene težave in  bolezni, se moramo hraniti torej ne samo zdravo, temveč tudi pravilno. Hranila, ki jih nameravamo užiti  čez dan, razporedimo na pet obrokov, nikakor pa si ne smemo privoščiti, da ne bi pojedli najpomembnejšega obroka – zajtrka. Povečati moramo tudi vnos tekočin, predvsem vode, zeliščnih čajev oz. čajev iz naravnih plodov, kot sta šipek, zeleni čaj, zelo zdrav pa je tudi svež sok iz agrumov.

Organizem potrebuje za zdravo delovanje imunskega sistema zadostne količine vitaminov in mineralov, in to predvsem v naravni obliki (sadje in zelenjava), le po potrebi v obliki tablet ali prehrambenih dodatkov, pa tudi ti naj bodo iz naravnih sestavin, brez dodanih umetnih konzervansov, barvil ali arom. Zapomnimo si: v organizem vnašajmo le tiste vitamine in minerale, ki nam primanjkujejo. Danes je mogoče s posebnim aparatom opraviti vitaminsko-mineralni test, ki nam točno pokaže, katere vitamine in minerale potrebujemo. Prehrambene dodatke kupimo po predhodnem nasvetu strokovnjaka in po enem oz. treh mesecih ponovno opravimo test ter preverimo stanje organizma.