Kdaj govorimo o prekomerni telesni teži?

Vsi si želimo kdaj pa kdaj izgubiti kakšen kilogram, ne da bi nam ob tem zmanjkalo energije za vsa opravila, ki jih imamo. Biti vitalni, polni energije, zdravi in še povrhu nasmejani se nam zdi znanstvena in težko dostopna formula. Rešitev skrivne formule pa je v naložbi v nas same. Je najboljša naložba, ki jo lahko kdajkoli naredimo.

Pri tem je potrebna sprememba življenjskega sloga. Sprememba, ki odobrava le zdravo prehrano in telesno aktivnost. Prehrana je namreč tisti dejavnik, ki pomembno vpliva na zdravje in dobro počutje posameznika. Zaradi nepravilne prehrane pa se pojavi debelost oz. povišana telesna teža zaradi povečanega deleža telesnega maščevja.
Debelost je velik zdravstveni problem, saj je zaradi nje ogrožena več kot polovica odraslih ljudi, vse bolj pa ogroža tudi otroke. Debelost pomeni presežek maščobnega tkiva v organizmu, in to tak presežek, ki škoduje zdravju. O debelosti govorimo, kadar ima človek naslednje znake: povečan indeks telesne mase (nad 25), povečano količino maščobe v telesu, kar moramo izmeriti, in povečan obseg pasu - pri ženskah več kot 88 centimetrov in pri moških več kot 102 centimetra.

Energijske potrebe odraslih posameznikov glede na njihovo starost

Spol in starost       Energijski vnos - dnevni

Ženske 25-50 let       2300 kcal
Ženske 50-65 let       2000 kcal
Ženske 65 let in več  1800 kcal
Moški 25-50 let         2900 kcal
Moški 50-65 let         2500 kcal
Moški 65 let in več     2300 kcal


Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je uvrstila debelost med kronične nenalezljive bolezni. Kazalec prehranjenosti opredelimo z indeksom telesne mase (ITM), ki ga izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine. ITM ni idealno merilo, ker se spreminja s telesno višino, vendar pa je dokaj enostavna indirektna metoda za oceno maščevja v telesu, saj se odstotek maščevja pri posameznikih z istim ITM lahko močno razlikuje. Primeren je za moške in ženske v starosti od 20 do 65 let, ne pa za otroke, mladostnike in starejše, saj je delež mišičja pri njih drugačen. Čezmerna telesna teža je po kriteriju ITM med 25,0 in 29,9 kg/m2, debelost pa z 30,0 kg/m2 ali več.

Klasifikacija debelosti po kriterijih svetovne zdravstvene organizacije (WHO)

ITM (kg/m2)    Klasifikacija Tveganje za bolezensko stanje
< 18.5              podhranjenost    majhno (povečano tveganje za druge klinične težave)
18.5–24.9         normalna prehranjenos t    povprečno
= 25.0              prekomerna prehranjenost   
25.0–29.9         preddebelost    povečano
30.0–34.9         debelost – 1. st.    zmerno povečano
35.0–39.9         debelost – 2. st.    močno povečano
= 40                debelost – 3. st.    zelo močno povečano

Posledice prekomerne telesne teže

Po podatkih iz let 2002-2005 ima v Sloveniji kar tretjina odraslega prebivalstva prekomerno telesno težo (raziskava CINDI), kar velja tudi za Zahodno Evropo. Njen nastanek spodbujata predvsem prekomerno uživanje hrane in premalo telesne aktivnosti. Med manj pogosta vzroka za prekomerno telesno težo pa spadata hormonska bolezen in genetski dejavnik (otroci debelih staršev imajo 10-krat več možnosti, da bodo imeli težave s težo, kot njihovi vrstniki staršev z normalno težo).

Iz debelosti izhajajo številne zdravstvene težave, kot so povišan krvni tlak s posledičnimi srčnimi težavami, pospešeno nastajanje ateroskleroze, čezmerna količina holesterola in drugih maščob v krvi. Holesterol, ki je v steni žil, zožuje žilno svetlino, posledice tega pa so srčni infarkt, možganska kap ...

Sladkorna bolezen v zrelih letih in kamni v žolčniku so tudi vzročno povezani s povečano telesno težo. Vsi ljudje s centralno debelostjo in z ITM nad 30 imajo v notranjih organih maščobo, predvsem v jetrih, to pa povzroča slabše delovanje jeter. Z debelostjo so povezana nekatera rakava obolenja (dojka, prostata, kolon), apneja med spanjem, znižanje plodnosti, osteoartritis. Prav tako pa debelost privede do socialne stigmatizacije, diskriminacije in nazadnje do motenj čustvovanja. Debelost zmanjšuje kakovost življenja in ga skrajšuje - če gre za hujše oblike, celo za dvajset let.

Med najpogostejše dejavnike, ki pri Slovencih vplivajo na nastanek prekomerne telesne teže, spadajo opuščanje zajtrka (2/3 ljudi ne zajtrkuje), premalo sadja in zelenjave v dnevnih obrokih, uživanje preveč nasičenih (živalskih) maščob, preveč rdečega mesa ter polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov. Pri moških se maščevje kopiči na trebuhu, pri ženskah pa na zadnjici in stegnih. Tukaj govorimo o viscelarni ali intraabdominalni maščobi, ki velja za najbolj nevarno vrsto maščobe. Osebe z viscelarno maščobo imajo telo v obliki jabolka ali hruške. Ta maščoba je presnovno bolj aktivna kot podkožna maščoba. V krvi obtok izloča toksine, ki sprožajo vnetja v telesu, kar prispeva k razvoju koronarne srčne bolezni in sladkorne bolezni tipa 2.