Pogosto iščemo srečo v čudežnih predmetih, v veliki hiši, avtu ali vikendu na morju, iščemo jo v svojem okolju, pri ljubimcih, sosedih. Slovenci nemalokrat v alkoholu, zdravilih, hrani … Pozabljamo pa, da so snovi, ki zagotavljajo zadovoljstvo, dajejo občutek sreče, vznesenosti in evforije, pravzaprav skrite v nas samih, da smo mi tisti, ki jih tvorimo in posedujemo. Vas zanima kako?

Hormoni so del našega notranjega okolja, prenašalci sporočil med živčnimi in ostalimi celicami. Vplivajo na številne nivoje v našem notranjem okolju in prav hormoni so tisti, ki nam lahko ustvarijo blažene občutke, med drugim uravnavajo naša čustva, vedenje, spolnost, ali nas vodijo v drugo skrajnost odvisnosti.

Hormoni so naravni nevrotransmiterji (prenašalci sporočil v živčevju), ki prenašajo informacije preko živčnih končičev od ene do druge celice. Na ta način vsaka celica v telesu prejme natančno navodilo o tem, kaj mora delati, storiti. Na primer: ko smo pod stresom, hormoni pošiljajo žlezam sporočilo, da morajo pod nujno izločati kortizol. Pod vplivom kortizola se stanje kardiovaskularnega sistema normalizira in telo spet deluje normalno – s pomočjo tega mehanizma obvladujemo stresne situacije.
Precizna in nepredstavljivo mala kemična enota (hormon) v možganovini s svojo aktivnostjo in izločki, sokovi odloča o izmenjavi snovi, o rasti, razvoju, razmnoževanju in nasploh o obnašanju določene osebe. Znanstvenike pogosto privlačijo hormoni, ki so zadolženi za razpoloženje, in prav zato je znanstvenih raziskav in člankov s to vsebino veliko. Danes najbolj poznan je serotonin, ki ga ljubkovalno poimenujemo tudi hormon sreče, ob njem so na lestvici popularnosti še adrenalin ali hormon stresa, endorfin ali notranji opiat in oksitocin ali hormon nežnosti (ta nas navaja k nežnosti, objemanju, cartanju in velikodušnosti).

Pomembno je poudariti, da vsi ti hormoni potrebujejo nekatere vitamine skupine B in minerale kot aktivatorje procesov. Za delovanje hormonov v telesu so potrebni tudi vitamini B6, B12, B3, folna kislina (ki sodi med B vitamine) ter selen, magnezij, baker, cink. V prehrani sodijo med zelo iskane pospeševalce delovanja nevrotransmiterjev spodbujevalci: čili, pekoča paprika, česen, čebula (vsebujejo kvercetin, kapsaicin ali alicin) ter kakav, čokolada, med, kava in ingver.

Pomembno vlogo igrajo tudi ogljikovi hidrati z osnovno enoto glukoze ter fruktoza iz sadja. Sladkorji omogočajo, da aminokislina triptofan hitro preide v možganovino in sproži nastajanje serotonina. Na ta način je pojasnjeno, zakaj krompir, testenine, kruh in ostala žita razmeroma hitro pomirjajo, a le, kadar jih uživamo brez nasičenih maščob, ki ta proces ovirajo. Fruktoza in sladke pijače povzročajo nastajanje serotonina že pet minut po zaužitju, čokolada pa zaradi vsebnosti maščob deluje počasneje. Najhitreje delujejo bomboni in rozine, nekoliko počasneje čaj z medom ali kakav. Umetna sladila tega učinka nimajo! Znanstveniki trdijo, da je pomanjkanje sladkorja v možganih eden ključnih dejavnikov razdražljivosti, nerazpoloženja, jeze in afektov ali depresij.

RECEPT ZA KROGLICE SREČE

Sestavine:
suhe fige
pomaranče
rozine
suhe marelice
zdrobljeni keksi
kokosova moka
naribana temna čokolada
zmleti orehi, lešniki in mandeljni

Priprava: Suhe fige, marelice in rozine dan prej namočimo v pomarančnem soku, naslednji dan zmeljemo v mešalniku, dodamo zdrobljene polnovredne piškote, oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v kokosovi moki, zmletih orehih, zmletih lešnikih, naribani čokoladi in zmletih mandeljnih. Na krožniku morajo biti različne barve oziroma površine. Kroglice postavimo na krožnik in jih ponudimo okrašene z metinimi lističi.

KOŠARICA ZA DOBRO VOLJO:

– mlečni izdelki z manj maščobe,
- koruzne jedi, ovseni kosmiči, ovseni kruh, piškoti in druge jedi,
- pšenični kalčki,
- puranje jedi, pršut,
- banane, dateljni, slive, marelice, breskve in med,
- špinača in motovilec ter druga zelenolistna zelenjava,
- peteršilj,
- čokolada z lešniki in rozinami.

SOLATA ZA HORMON SREČE

Sestavine:
Na trakove narezano puranje meso, motovilec, radič, rukola, špinača, kuhana koruza, tofu in naribano zelje.

Priprava: Popražimo meso, ga ohladimo, potresemo s sezamom. Damo v mešanico solate iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa, potresemo še s peteršiljem. Lahko pa uporabimo jogurtov preliv.